Slovenski dan brez zavržene hrane

Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo danes, 24. aprila, nas spodbuja, da se ozremo na svoje navade in naredimo nekaj dobrega – za okolje, družinski proračun in prihodnost.

Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, skoraj tretjina pridelane hrane pa se ne pojẹ́. Po ocenah je kar 8 – 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, naj bi kar 84-krat bolj vplival na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid.

V Sloveniji povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane na leto, 44 odstotkov odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko, navajajo na www.nasasuperhrana.si. Gre za istoimenski nacionalni projekt, namenjen promociji lokalno pridelane in predelane hrane. Glavno vodilo je ozaveščanje potrošnikov o pomenu in prednostih uživanja svežih, kakovostnih ter lokalno pridelanih živil. In če že omenjamo lokalno pridelano hrano – tudi letos bo (od sredine maja do konca septembra) v Izoli zaživela sezonska tržnica Ruba sz moje njive. Tržnica je eden od programov projekta Kilometer nič, s katerim smo obogatili kulinarično ponudbo. Osredotoča se na promocijo pridelkov iz lokalnega okolja in na podporo lokalnega kmetijstva; tako se na krožnikih znajdejo sveže in zdrave jedi. V projekt so vključeni mnogi izolski gostinci, kar jih zavezuje, da v svoji ponudbi zagotavljajo vsaj 80 odstotkov surovin iz lokalnega okolja.

Ob lanskem slovenskem dnevu brez zavržene hrane je nastal izraz "hranozavest", ki spodbuja zavedanje, da je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno,  tudi iz ostankov ustvari nekaj okusnega.

Nekaj predlogov, s katerimi lahko vsak zmanjša količino odpadne hrane v svojem domu:

• Pametno načrtujmo nakupe: preden gremo v trgovino, preverimo, kaj  imamo doma. Naredimo seznam in se ga držimo, kupili bomo manj nepotrebnega in prihranili denar.
• Naučimo se pravilno interpretirati rok uporabnosti: živila z oznako "uporabno najmanj do" so pogosto še povsem varna za uživanje tudi po navedenem datumu, če so pravilno shranjena. Pri živilih z oznako "uporabiti do" moramo biti bolj previdni (po preteku niso več varna). Tudi Območno združenje Rdečega križa Izola zadnje desetletje v dveh trgovskih centrih (Hofer in Spar) pred njihovem zaprtjem prevzame kruh in pekovske izdelke ter izdelke z oznako "uporabni najmanj do", ki so še  varni za uživanje.  
• Shranjujmo živila pravilno: ne sodi vse v hladilnik. Česen, krompir, avokado in banane raje hranimo na suhem in temnem mestu. V hladilnik sodijo mlečni izdelki, meso, brokoli, solata, fige …
• Rotirajmo živila: starejše izdelke postavimo v ospredje, novejše zadaj. 
• Ostanki niso odpadki: z ostanki testenin lahko pripravimo solato za naslednji dan, zelenjavni olupki lahko postanejo osnova za juho.
• Vodimo dnevnik hrane: letos lahko sodelujemo v posebnem izzivu – vodenju kuhinjskega dnevnika. Gre za enotedenski izziv, ki ga lahko izpolnjujemo med 23. aprilom in 23. majem na spletni strani. Vsak dan vpišemo, katera hrana je končala v smeteh in zakaj. Udeleženci iz prejšnjih let poročajo, da beleženje spremeni pogled na hrano in količine, ki jih zavržemo.

Podatki iz leta 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji zavrženih več kot 164.000 ton hrane. Največ v gospodinjstvih, zatem v gostinstvu in strežbi hrane (34 odstotkov). Veliko hrane se zavrže že v proizvodnji (13 odstotkov) in distribuciji ter trgovinah (9 odstotkov). Težava ni le v količini, temveč tudi v izgubljeni vrednosti. Zavržen kruh, ki ga kupimo "za vsak primer", pozabljeni jogurti na zadnji polici hladilnika ali  zgnito sadje v skledi so primeri, ko zavržemo tudi denar, naravne vire in predvsem trud ljudi, ki so hrano pridelali.

Kot navajajo na svoji spletni strani, v projektu Naša super hrana sodelujejo Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Etri skupine z Mini tovarno in podjetja TAM-TAM.