Sončno nabrežje 8/Riva del Sole 8
6310 Izola/Isola
Zakaj se vedno znova pojavljajo pobude za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo? Ker si moramo vsi prizadevati, da čim manj embalaže uporabimo le enkrat. Če že, pa bi jo morali ustrezno reciklirati in ponovno uporabiti za embalažo pijače ali tudi kot posode za odpadno olje. Vse drugo je z okoljskega vidika manj učinkovito in zato manj trajnostno.
Pogled na police v trgovinah hitro razkrije, da se je delež pijač v povratni embalaži bistveno zmanjšal. Nekatere, predvsem diskontne trgovine, jih sploh ne ponujajo, prevladujejo plastenke in pločevinke za enkratno uporabo. Že res, da imamo v Sloveniji precej velik delež ločeno zbrane embalaže, a to ni najbolj trajnostna rešitev.
Ne glede na to, katero področje analiziramo, na večjo stopnjo trajnosti najbolj vpliva zmanjšanje uporabe. Zavedati se moramo, da je v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih trg preplavljen z različnimi vrstami pijač, med katerimi s količino embalaže še vedno prednjači voda.
Predvsem v razvitih državah s številnimi možnostmi dostopa do sveže pitne vode je to problem, ki ga je mogoče zmanjšati oziroma skoraj izničiti.
Ali ste vedeli?
Plastenka potrebuje kar 450 milijonov let, da se razgradi. Podatek, da v naših morjih vsako leto pristane kar 8 milijonov ton plastenk, je dovolj, da začnemo razmišljati o vsakodnevnih spremembah naših navad.
Zdaj prevladujeta plastična in kovinska embalaža za enkratno uporabo. Prva je stekleno povratno embalažo presegla že leta 2002, a je poraba od takrat bolj ali manj stagnirala, medtem ko se je količina pločevink povečevala vse do konca analize leta 2019 in že leta 2007 presegla količino steklene embalaže.
Med posameznimi vrstami pijače je v povratnih steklenicah še vedno najpogosteje mogoče kupiti pivo, a je delež med letoma 1999 in 2019 s 63 % padel na 34 %. Steklenice so pri pivu zamenjale pločevinke. Manj sprememb pri embalaži smo v tem času doživeli pri gaziranih pijačah, kjer ves čas prevladujejo plastenke, od leta 2014 pa občutno raste delež pločevink, ki je zdaj večji od deleža povratnih steklenic (21 %).
Še manjši delež povratnih steklenic je pri vodi, saj dosega le 11 odstotkov, večina vode je polnjena v plastenke. Je pa pomenljivo, da se je prodaja embalirane vode v sredini prejšnjega desetletja že zmanjšala, a proti koncu spet začela naraščati. Predvsem v državah s številnimi možnostmi dostopa do sveže pitne vode je to problem, ki ga je mogoče zmanjšati oziroma skoraj izničiti.
Sokovi so večinoma pakirani v tetrapak ali podobno embalažo, delež plastenk se je občutno zmanjšal, sokov v povratnih steklenicah pa je v celotnem obdobju manj kot desetina. Še slabše je pri pakiranju ledenih čajev in kave, kjer prevladujejo plastenke, druge embalaže je bolj kot ne za vzorec.
Na koncu omenimo še vse bolj priljubljene energijske pijače, ki so v veliki večini polnjene v pločevinke, le manjši del v plastenke, medtem ko drugih vrst embalaže na tem trgu sploh ni.
Podatki, ki nas morajo skrbeti:
- vsak človek v vsem življenju zaužije v povprečju 18 kg plastike,
- vsak človek zaužije približno za eno kreditno kartico plastike na teden,
- mikroplastiko so odkrili tudi v človeški krvi: delci potujejo po telesu in se nalagajo v organih, najmanjši pa lahko prehajajo tudi celične stene,
- med najpogostejšimi delci, ki so jih našli v našem telesu, je bil polietilen, ki se sicer uporablja v plastičnih vrečkah,
- vse morske želve, ki so jih proučevali znanstveniki, so imele v svojih prebavilih plastiko,
- v zadnjih 30 letih je zaradi plastike in podnebnih sprememb izginila kar polovica koralnega grebena.
Za trajnost je najslabše, če izdelek, ki smo ga uporabili samo enkrat, popolnoma zavržemo, zažgemo ali celo samo zakopljemo na odlagališču. S tem smo tako rekoč v trenutku odpisali vse vire, ki so pripomogli, da je ta izdelek nastal in se pojavil na polici v trgovini.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije se strinjajo s predlogi glede povratne embalaže, hkrati pa si želijo, da bi bil sistem čim bolj prilagojen potrošniku. To med drugim pomeni, da bi moral omogočati vračilo embalaže na čim več mestih, da bi bilo embalažo mogoče vrniti tudi tam, kjer je nismo kupili, predvsem pa, da je način vračila kavcije čim bolj preprost in potrošniku prijazen. Na voljo bi, denimo, moralo biti tudi vračilo kavcije na tekoči račun potrošnika, ne samo kuponi ali točke, vnovčljive pri točno določenem trgovcu.
Povzeto po zps.si, delo.si
Medobčinska uprava Istre